Digitalizacija strojev za sadjarstvo
Kmetijski inštitut Slovenije je prejšnji teden v svojem Poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici organiziral prireditev »Sadjarstvo prihodnosti s poudarkom na robotizaciji in avtonomnosti«. Na strokovnem srečanju so sodelovala podjetja PeK Automotive, Termodron, Interexport in KGZ Sloga Kranj. Zelo dobro obiskana prireditev je bila umeščena ravno v pravi trenutek, pred obiranjem sadja.
Prireditev bi lahko dejansko razdelili v dva sklopa. V prvem je bilo govora o avtonomnih vozilih, v drugem pa o različnih sistemih, ki voznika razbremenijo, povečajo storilnost in zmanjšajo negativne vplive na okolje.
AVTONOMNO VOZILO SLOPEHELPER
Vrhniško podjetje PeK Automotive, d. o. o., je predstavilo avtonomno vozilo Slopehelper. Slopehelper prinaša novosti na različnih področjih – kot električno baterijsko vozilo, kot avtonomno vozilo in pri električnih delovnih priključkih. Dejansko nadomešča običajen (sadjarsko vinogradniški) traktor, zato mu lahko rečemo tudi avtonomni električni traktor. Zaradi gosenične izvedbe je težišče relativno nizko in po navedbah proizvajalca omogoča delo na 100 % nagibu (45°). Kot vir električne energije ima vgrajene litijeve baterije, ki omogočajo avtonomijo do 14 ur, odvisno od vrste dela.
SENZORJI IN ALGORITMI
Slopehelper je opremljen z različnimi senzorji, ki omogočajo avtonomno vodenje traktorja. Vgrajene ima enkoderje (inkrementalne dajalnike), sprednje in zadnje pozicijske radarje (mehansko vrtljivi radarji), stranske radarje za vzdrževanje oddaljenosti od vrste nasada in za nadzor stranskih delovnih priključkov. Vgrajen ima tudi pospeškometer in sprednjo kamero s FPV. Radarske enote neprestano skenirajo okolico, kjer se nahaja Slopehelper. Omogočajo lociranje predmetov (rastline, drevesa, ljudje itd.) z razdaljo do 30 metrov, od katerih se odbijajo radijski valovi. Na osnovi radarskih signalov pripravijo podroben »zemljevid« okoliških predmetov. Zemljevid se uporablja za prepoznavanje položaja vozila glede na vrste sadovnjaka (vinograda) in za natančno vožnjo v ozkih vrstah. Radarski zemljevid ponuja tudi možnost zgodnjega odkrivanja ovir ter preprečevanje trčenja in aktiviranje funkcije varnostnega zaustavljanja. Ti radarski senzorji lahko delujejo tudi v gostem dimu, megli, prahu ali pri nizkem neposrednem soncu zgodaj zjutraj ali pozno popoldan. V bistvu se z radarji ugotavlja položaj vrst oz. položaj debel sadnih dreves (vinske trte). Nato pa računalnik z ustreznimi algoritmi vodi traktor po sadovnjaku (vinogradu). Temelji na umetni inteligenci z uporabo algoritma za prepoznavanje in prilagajanje novim situacijam. Prilagaja se konfiguraciji vrst v sadovnjaku ali vinogradu in avtonomno izvaja delovne naloge.
IZDELAVA APLIKACIJSKIH KART S POMOČJO DRONOV
Mariborsko podjetje Termodron deluje na področju uvajanja digitalnih rešitev na kmetijah. Za svoje delo uporabljajo satelitske posnetke parcel, kjer pridelujejo določeno kulturno rastlino, uporabljajo pa tudi dron (brezpilotni letalnik), ki ima vgrajeno multispektralno kamero in GPS napravo. Iz posnetkov generirajo različne vegetacijske indekse, ki kažejo, kašno je stanje rastlin. Preko tega zaznavajo strese rastlin. Odstopanja od normalnega stanja rastlin so lahko zaradi raznolikih talnih razmer, zaradi pojava bolezni in škodljivcev itd. Na osnovi analize posnetkov opravijo še dodatna terenske analize. Potem pa iz vseh razpoložljivih podatkov izdelajo aplikacijske karte za osnovno ali dopolnilno gnojenje, za varstvo rastlin, za setev itd.
FENDT ASISTENČNI SISTEMI
Podjetje Interexport je predstavilo novo serijo traktorjev Fendt 200 VFP Vario in Braun priključke za medvrstno in vrstno obdelavo tal v vinogradih ali sadovnjakih. Brez takih priključkov že danes ne gre v ekološkem sadjarstvu ali vinogradništvu, po dokončni prepovedi glifosata pa bodo take stroje dejansko morali uporabljati vsi. Že danes pa je veliko vinogradnikov in sadjarjev, ki so opustili herbicide, pa čeprav niso v ekološki pridelavi. V dejansko novi ozkokolotečni seriji Fendt 200 VFP Vario je 13 modelov, ki imajo nazivno moč po ECE R120 od 53 do 77 kW (72 do 105 KM). Maksimalna moč pa je od 58 do 91 kW (79 do 124 KM). Vario brezstopenjska transmisija omogoča vozno hitrost od 20 metrov do 40 kilometrov na uro. Vsi modeli traktorjev so na voljo v različicah opreme Power, Profi in Profi +. V novi kabini – delovnem mestu voznika je integriran FendtONE koncept. Preko terminala je povezano je upravljanje traktorja in načrtovanje oziroma nadzor delovanja iz (v) pisarni. V prostornejši kabini je nova komandna konzola ob desni strani sedeža. Nad vetrobranskim steklom je v strešno oblogo vgrajen 12-palčni terminal, preko katerega upravljamo s traktorjem. Dobro vidna je tudi 10-palčna digitalna armaturna plošča za volanom, ki med drugim prikazuje hitrost vožnje, število vrtljajev motorja in nivo tekočin. Nova kabina ima lahko dvojni filtrirni sistem za čiščenje zraka, ki vstopa v kabino traktorja. Ob škropljenju s pršilniki vklopimo filtrirni sistem, ki ustreza zahtevam kategorije 4 iz standarda EN 15695. V najboljši opremi z oznako Profi + pa združuje traktor in pisarno z vsemi možnostmi za telemetrijo, avtonomnim vodenjem voznega pasu, nadzorom stroja in agronomskimi zahtevami. Skratka, vgrajenih je precej asistenčnih sistemov, ki razbremenijo voznika, povečajo storilnost in zmanjšajo negativni vpliv na okolje.
JOHN DEERE PAMETNO KMETIJSTVO
KGZ Sloga iz Kranja je predstavila traktor John Deere 5090 GF, ki je imel vgrajeno dodatno opremo za GPS satelitsko vodenje traktorja po vodilnih linijah. JD 5090 GF je predstavnik serije 5G, ki jo sicer izdelujejo v sadjarskih in vinogradniških izvedbah. Traktoristu udobje zagotavlja pnevmatski sedež in vzmetenje prednje preme, razbremenijo pa ga tudi asistenčni sistemi, med katere spada tudi GPS navigacija. Predstavniki Sloge so predstavili tudi celoten sistem John Deere pametnega kmetovanja. Gre za celovit sistem, ki ga John Deere razvija že desetletja in spada med najboljše na svetu. JDLink Connect je aplikacija, s katero lahko spremljamo John Deere traktorje, žitne kombajne, silokombajne (pa tudi stroje nekaterih drugih proizvajalcev) na kateri koli napravi, povezani na internet (pametni telefon, tablica, prenosni računalnik, osebni računalnik). Aplikacija omogoča dokumentiranje porabe goriva in stanje stroja, zbiranje podatkov o pridelku (pri žitnem kombajnu ali silokombajnu) in sprejemanje opozoril za prihajajoče vzdrževanje stroja ali nepričakovane težave. Preko JDLink Connecta se podatki iz traktorja samodejno naložijo na internetni podatkovni portal MyJohnDeere. Na njem ima vsak uporabnik JD digitalnih storitev svoj račun, do katerega ima dostop samo on. MyJohnDeere omogoča analizo in izmenjavo podatkov s svetovalci, ki jim odobrimo dostop. Z njim izdelujemo tudi poročila o opravljenem delu, ki služijo za nadaljnje lažje odločanje.
ZA KONEC
Digitalizacija na kmetijskih strojih poteka že desetletja. Najnovejši dosežki so številni asistenčni sistemi, ki so vgrajeni na običajne traktorje. Med njimi je najbolj prepoznavno tudi prostoročno vodenje traktorja ob prisotnosti voznika v kabini. Po drugi strani pa imamo že popolnoma digitalizirana vozila – avtonomna vozila, ki vozijo brez voznika. Po celem svetu razvijajo taka avtonomna vozila tudi za kmetijstvo. V tujini so ponekod že v praktični uporabi.
Avtor: Tomaž Poje
Objavljeno: SODOBNE TEHNOLOGIJE V SADJARSTVU KMEČKI GLAS 8.SEPTEMBER 2021
