Tudi brez glifosata gre

Obdelava vrstnega prostora v trajnih nasadih

Kemično zatiranje plevelov s herbicidi v prostoru pod sadnimi drevesi  ali vinsko trto je relativno enostavno in učinkovito. Glifosat kot najbolj poznan in učinkovit herbicid pa se počasi umika iz kmetijske rabe. Nadomestimo ga lahko sicer z drugimi herbicidi, ki pa niso tako učinkoviti ali pa jih porabimo celo več. Lahko pa za zatiranje plevelov v pasu pod drevesi ali pod trto (obdelovalnem pasu pod drevesi – vrstnem prostoru) namesto herbicidov uporabljamo druge postopke. Herbicidov ne smejo uporabljat ekološki sadjarji in vinogradniki. Vedno več pa je tudi sadjarjev in vinogradnikov, ki ne uporabljajo herbicidov, niso pa uradni ekološki pridelovalci. Nekateri to počno zaradi varovanja okolja in samih sebe, drugi zaradi boljše promocije svojih proizvodov, tretji tudi zaradi podpor, ki jih zagotavlja država.

Med metode zatiranja plevelov, kjer se ne uporablja herbicidov, sodijo mehanski način, toplotni način, zastirka, uporaba pripravkov na podlagi ocetne kisline, pelargonske kisline, eteričnih olj agrumov itd. Te metode zatiranja plevela spadajo med metode varstva rastlin z nizkim tveganjem.

Mehansko zatiranje plevelov

Stroji za vrstno obdelavo so lahko prigrajeni na mulčerje, kultivatorje (grebače), lahko pa so samostojni priključki. V tem primeru imajo nosilno ogrodje, na katerem je lahko nameščen tudi lasten hidravličen sistem priključka, ki je gnan s hidročrpalko preko priključne gredi traktorja.

Delovni elementi (sklopi) so lahko nameščeni samo na eni strani ali pa na obeh (obojestranski priključki). Lahko so nameščeni spredaj na traktorju – čelno, med osema ali pa zadaj. Ob namestitvi priključka med osi traktorja je stroj na konzoli, ki se priredi za vsak traktor. Traktorist ima neposreden nadzor nad delovnimi elementi, korektura vodenja traktorja in priključka je enostavna in omogoča bolj kakovostno delo zaradi boljšega vodenja. Zadaj pa je lahko pripet še en priključek. Delovni elementi strojev  za vrstno obdelavo lahko delujejo le površinsko ali pa posegajo v tla (obdelajo tla) tudi po globini. Večina proizvajalcev strojev za obdelavo tal pod drevesi ali pod trto ima v ponudbi več različnih  delovnih sklopov (delovnih elementov), kot so npr. odmična rotacijska kosilnica (mulčer), segment vrtavkaste brane, segment prekopalnika (freze), segment krožne brane (z različnim številom krožnikov), plužna telesa. Potem so tu še različne ščetke (pletveniki), ki imajo lahko različno dolge najlonske (poliamidne) nitke, gumijaste trakove itd. Ščetke se uporabljajo tudi za pletev –  odstranjevanje mladik – jalovk na deblu trte. Te stroje lahko delimo tudi glede na vertikalno oziroma horizontalno os vrtenja delovnih elementov. Poimenovanje teh delovnih elementov v slovenščini  še ni povsem poenoteno, tako da imamo lahko za iste stroje različna poimenovanja (npr. ščetka – krtača – pletvenik – vrstna kosilnica z nitko itd.) ali pa celo regionalno uporabljamo nemške ali  italijanske izraze. Gnani vrteči delovni elementi dobivajo pogon preko hidromotorja. Prednost hidravličnega pogona je brezstopenjsko uravnavanje vrtljajev delovnih elementov stroja. S spreminjanjem vrtljajev rotorja se določa tudi intenziteta kontrole plevelov (višje število vrtljajev povzroči večji učinek in obratno). Glede na vrsto aktivno gnanih delovnih elementov in glede na  proizvajalca je potreben pretok olja med 15 in 40 l/min. Dodatna količina olja je potrebna za hidravlično prečno namestitev orodja, hidravlično nastavitev ustreznega naklona orodja itd. Pasivni delovni elementi delujejo zaradi premikanja traktorja ali pa so gnani zaradi odpora tal. Njihova delovna učinkovitost je v veliki meri odvisna od ustrezne vozne hitrosti. Seveda tudi ti delovni elementi potrebujejo hidravlično energijo (hidravlične cilindre) za dviganje, nastavitev nagiba, odmikanje od debel itd. Delovni elementi (sklopi) so pogosto opremljeni s tipali (tasterji), ki aktivirajo (hidravlični) odmik delovnih elementov ob dotiku tipal s steblom ali stebrom. Premik delovnih elementov nazaj v delovni položaj je najbolj pogosto izveden s pomočjo vzmeti. To povzroča relativno malo  neobdelanega prostora ob samem deblu – stebru. Nekatere naprave, kot so določene izvedbe ščetk, ne potrebujejo odmikanja.

Slabost delovnih sklopov s tipali je, da ob drevesih, trti ali stebru ostane še nekaj nepokošenega – neobdelanega. Ker so stroji v večini primerov hidravlično gnani, mora traktor imeti dovolj velik hidravlični sistem (tudi s hlajenjem). Pretok olja v traktorju naj bi bil okoli 100 l/min. To sicer ni tako pomembno, če delamo 20 minut, če pa delo s temi priključki opravljamo več ur (ali cel dan), mora biti hidravlični sistem zmogljiv. Če traktor nima dovolj učinkovitega hidravličnega sistema, se priporoča, da imajo ti priključki lasten hidravlični sistem s hlajenjem olja. Hidročrpalka je gnana preko priključne gredi traktorja. Običajno je s temi priključki potrebno več prehodov kot pa pri škropljenju s herbicidi, zato tako mehansko zatiranje stroškovno, energetsko in delovno bolj obremenjuje pridelavo. Zaradi večje porabe energije se lahko poveča tudi ogljični odtis sadjarske ali vinogradniške pridelave.

Delovni elementi lahko včasih (še zlasti ob nepravilnem ali nenatančnem delu) poškodujejo sadno drevje ali trto, kar je še bolj izrazito v mladih sadovnjakih ali  vinogradih. Poškodbe debla zaradi mehanskega zatiranja so lahko vstopno mesto za nekatere glivične, virusne in bakterijske bolezni trte (npr. rak koreninskega vratu vinske trte). Nekateri delovni elementi lahko v sušnih razmerah povzročajo tudi nastanek prahu. Za pravilno delovanje strojev je potrebna ustrezna vozna hitrost. Ta je v večini primerov relativno nizka in se v povprečju giblje med 2 in 5 km/h. Nekateri priključki, kot je na primer krožni zvezdasti okopalnik, pa za učinkovito delovanje potrebujejo višjo vozno hitrost (od 7 do 12 km/h).

Kriteriji za izbor ustreznega delovnega elementa (sklopa) so delovna hitrost, kakovost dela, nevarnost poškodb debla trte ali sadnega drevja, okoljska sprejemljivost, obraba in podvrženost okvaram stroja, trajnostna sprejemljivost sistema, stroški. Izbira stroja je odvisna od sistema pridelave, strukture vinograda ali sadovnjaka, vrste tal, količine padavin, stanja tal, nagiba itd. Pri nakupu je potrebno upoštevati tudi minimalno medvrstno razdaljo in minimalno razdaljo v sami vrsti med drevesi oziroma trto. Pomembna je tudi višina prve žice. Prednosti mehanske obdelave vrstnega prostora so tudi rahljanje in zračenje tal, zadelava organskega materiala, regulacija vode oziroma zadrževanje vode, kombiniranje dela z drugimi orodji, na koncu pa manjša oziroma nikakršna uporaba herbicidov.

Spodrezovalnik

Bolj podrobno bomo predstavili dve orodji, ki jih sedaj kar pogosto že vidimo pri vrstni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. To sta spodrezovalnik Braun LUV Perfekt in krožni zvezdasti okopalnik Braun. Priključka sta bila nameščena sredinsko na traktor Fendt 211 V Vario s 74 kW nazivne moči. Ta sredinski položaj (priklop) med prvo in drugo osjo traktorja je za take stroje najbolj primeren, saj omogoča kratko konstrukcijo stroja, optimalno vodenje in upravljanje delovnih organov, hitro obračanje. Traktorist ima optimalen pregled in nadzor stroja za vrstno obdelavo. Manjša naj bi bila tudi obraba volanskega mehanizma in prednjih koles. Traktor se zaradi sredinsko nameščenega priključka ne podaljša, zato ni povečanega kroga obračanja. Spodrezovalnik Braun LUV Perfekt se uporablja za učinkovito in okolju prijazno izvajanje vrstne obdelave v vinogradu ali sadovnjaku, se pravi za obdelavo pasu tal (traka tal) pod samimi trtami ali sadnimi drevesi. Dejansko gre za  obdelovanje in rahljanje zemlje v tem pasu pod trto (dreves) in s tem zatiranje plevelov. Primorci pogosto spodrezovalniku rečejo »lama«, kar je italijanski izraz za to orodje. Spodrezovalnik je dokaj podoben nekakšni ožji izvedbi lemeža. Spodrezovalnik Braun LUV Perfekt ima tudi tri dodatke, ki omogočajo boljše »razpuščanje« zemlje in travne ruše (ločevanje korenin od tal). Spodrezovalnik, kot že sama beseda  pove, spodreže (reže) korenine plevelov v vrstnem prostoru vinograda. Njegovo spodrezovanje je učinkovito v suhih razmerah, ko se spodrezane rastline posušijo. V primeru večje vlažnosti ali dežja pa se spodrezane rastline hitro »primejo« (ukoreninijo) nazaj. Stroji za vrstno obdelavo so sestavljeni iz več sklopov. V našem primeru smo imeli na spodnjem delu traktorja na sredini nameščen nosilec z dvema hidravličnima cilindroma, ki omogočata prečni premik orodja do same vrste trte oziroma do pasu, ki ga spodrezovalnik obdeluje. Na ta nosilec je na levi in desni  strani nameščen integriran nosilec za različna orodja (delovne elemente).

Nad samim delovnim elementom – spodrezovalnikom je nameščeno tipalo – taster, ki je paralelno premakljiv glede na  spodrezovalnik. Ob naletu na deblo trte ali drevesa ali ob naletu na steber ročica tipala aktivira regulacijski ventil in hidravlični cilinder odmakne spodrezovalnik od teh ovir. Za delovanje potrebujemo dva hidravlična priključka, tlačni in povratni vod. V kabino traktorja namestimo tudi stikalo za izklop v sili (ali aktiviranje ročnega odmika spodrezovalnika), ki aktivira elektromagnetni ventil. Za delovanje tega sistema potrebujemo tudi priklop na električno instalacijo traktorja (na vtičnico za vžigalnik). Na tem ventilu je tudi nastavitveni vijak, s pomočjo katerega nastavljamo tlak, potreben za  aktiviranje odmika. Pred spodrezovalnikom je na fiksnem nosilcu nameščen tudi krožnik – črtalo, ki reže tla oziroma travno rušo. Namesto krožnika je lahko vpeta tudi nogača kultivatorja. Na ogrodju je nameščen tudi dvižni sistem, ki s hidravličnim cilindrom omogoča natančno nastavljanje vertikalnega položaja delovnega elementa. Na delovno globino moramo spodrezovalnik spustiti vedno med vožnjo. Za dobro delovanje spodrezovalnika je pomembna pravilna nastavitev tipala. Tipalo namestimo malenkost pred spodrezovalnikom, tako da omogočimo nastanek »varovalnega pasu« okoli trte ali stebra. Ta varovalni pas – neobdelan pas je dejansko dodatna zaščita trte. Razmak med tipalom in spodrezovalnikom povečamo pri delu na strmini – nagibu in pri problematičnih vinogradih, kjer debla trte ne rastejo vertikalno. Pri montaži oziroma nastavitvi tipala je pomembna tudi razdalja med konico spodrezovalnika in konico tipala. Nastavitev te razdalje je odvisna od  ozne hitrosti traktorja. Čim višja je vozna hitrost traktorja, tem krajša mora biti ta razdalja. To vpliva tudi na hitrost povrnitve spodrezovalnika v vrstni prostor. Proizvajalec navaja, da je maksimalna delovna globina lahko 15 cm. Običajno se dela plitveje, nekje med 7 in 10 cm. Nastavljena delovna globina se je vzdrževala brez težav. Spodrezovalnik je lahko montiran le na eno stran ali pa na obe strani traktorja. Če imamo orodje le na eni strani, potrebujemo po podatkih proizvajalca za njegovo delovanje pretok olja od 7 do 12 l/min. Če imamo delovni priključek na obeh straneh, pa potrebujemo pretok olja od 12 do 24 l/min. Višina dviga orodja je 500 mm. Če imamo čelni priključek samo na eni strani, lahko delamo v vinogradih, ki imajo medvrstno širino večjo od 1,2 m. Če imamo sredinsko nameščeno orodje za delo samo na eni strani, ga lahko uporabljamo v vinogradih, kjer je medvrstna razdalja večja od 1,3 metra. Dvostransko delujoči stroji so primerni za vinograde, kjer je medvrstna razdalja večja od 1,5 metra. Prednost tega Braun sistema za vrstno obdelavo je enostavna montaža in demontaža modularnega sistema, hitra in enostavna menjava orodij glede na potrebe v vinogradu.

Krožni zvezdasti okopalnik

Krožni zvezdasti okopalnik se uporablja za rahljanje tal vzdolž trte in mehansko zatiranje plevela v vrstnem prostoru. Omogoča hitro in okolju prijazno delo. Princip delovanja je enak, kot če bi imeli diskaste krožnike. Krožni zvezdasti okopalnik ima dva zvezdasta krožnika, zobje teh zvezd so ukrivljeni. Ti zobje med valjanjem strgajo majhne brazde v površino zemlje. V primerjavi z diskastimi krožniki ti krožni zvezdasti okopalniki dosežejo dober delovni učinek tudi pri nizkih delovnih hitrostih (od 4,5 km/h naprej). Ne pušča ravnega rezalnega roba, kar znatno zmanjša tveganje za vodno  erozijo tal na nagibu. Zato se priporoča uporaba tudi na strmih vinogradih. Premer zvezd je 400 mm, debelina pa 8 mm, kar jim daje tudi posebno robustnost. Naklonski kot delovnih elementov se nastavlja brez orodja, le z izbiro ustrezne luknje na nosilcu. Z izbiro nastavnega kota določamo tudi agresivnost delovanja zvezdastih krožnikov. Glede na naklon je mogoče obdelati trak širine od 120 do 180 mm. Tudi krožni zvezdasti okopalnik lahko pritrdimo na obe strani spredaj, zadaj in v sredinskem območju traktorja.

Prednosti tega orodja so natančno navpično dviganje, spreminjanje  nastavitev brez orodja, učinkovito delovanje pri nizkih in visokih delovnih hitrostih, zmanjšana nevarnost erozije, enostavno rokovanje, velik razpon za nastavitev naklonskega kota krožnikov in do okolja prijazno delo. Uporabljati ga moramo v čim bolj suhih razmerah, tako da se rastline (pleveli), ki jih orodje vrže na površino, tam tudi posušijo. Optimalno delovanje krožnega zvezdastega okopalnika je pri višjih voznih hitrostih. Ta naj bi bila med 7 in 12 km/h. Ob tej višji hitrosti orodje vrže na površino več rastlin (plevelov). Zaradi te visoke vozne hitrosti je tudi hektarska storilnost relativno visoka v primerjavi z nekaterimi drugimi mehanskimi orodji. Visoka hitrost pa zahteva tudi zelo pozornega voznika. Nekateri proizvajalci te krožne zvezdaste okopalnike ponujajo z različnim številom krožnikov, tako da se delovna širina prilagaja širini vrstnega pasu pod drevesi oziroma trto. Pogosto v praksi vidimo tudi kombinacijo krožnega zvezdastega okopalnika s prstastim  okopalnikom.

EIP projekt

Trenutni rezultati EIP projekta »Uvedba novih mehanskih in avtonomnih avtomatiziranih tehnologij za trajnostno pridelavo grozdja v vinogradih« kažejo, da je zatiranja plevelov, kjer smo uporabili  spodrezovalnik in krožni zvezdasti okopalnik ter še druge alternativne metode, značilno dražje od dvakratne uporabe herbicida glifosat. Finančno neučinkovitost alternativnih metod je možno  kompenzirati predvsem s subvencijami in z bistveno boljšim marketingom vina, da se doseže dovolj visoka cena, ki prenese povečane stroške zatiranja.

Ukrep KOPOP

Za mehansko zatiranje plevelov pod trsi in pod sadnimi drevesi so vinogradniki in sadjarji lahko dobili podporo – subvencijo v okviru KOPOP ukrepa in »Izbirnih zahtev« VIN_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod trsi) in SAD_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod drevesi). Za letošnje leto so ti ukrepi še podaljšani. Naslednje leto oziroma leta 2024 bo verjetno podpora skladna s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, ki pa je sedaj v obravnavi v Bruslju. V predlogu Strateškega načrta je tudi intervencija Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
(KOPOP), ki podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjena spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks. V podintervencijah imamo tudi A.24 Opustitev uporabe herbicidov v vinogradih. Namen te podintervnecije je prepoved uporabe herbicidov v vinogradih. Nego tal oziroma plevelov pod gojenimi rastlinami se v rodnih nasadih izvaja mehansko (plitva obdelava,  krtačenje, košnja ali mulčenje) ali z ukrepi, dovoljenimi v ekološki pridelavi.

Pripravili: Tomaž Poje, Viktor Jejčič, Peter Berk, Andrej Paušič

Objavljeno v reviji Kmetovalec 4/2022

OBDELAVA VRSTNEGA PROSTORA V TRAJNIH NASADIH KMETOVALEC APRIL 2022